V dolini se je obetala peklenska vročina in ni boljše ohladitve kot, da se odpraviš v gore. Z ekipo treh plezalcev, smo po izbiri Egona odšli v severovzhodno steno Jalovca, plezat Hornovo smer. Po dveh urah vožnje sva z Egonom parkirala avto v dolini Tamarja. Tretja plezalka Barbi je od doma odšla dan prej in prenočila v planinskem domu v Tamarju. Ob 6:30 uri se odpraviva mimo Planice po dolini Tamarja proti Jalovcu. Ob 9:00 uri sva že pod steno, kjer nas čaka Barbi. Vstop v steno dobimo brez težav. Da si malo začinimo plezanje Egon izbere varianto, ki gre po vstopu, levo v kamin (IV ?) in naprej po kaminu do keglišča (del smeri). Ker v kaminih skala ni najboljša nam plezanje po tej varianti vzame veliko časa. Na keglišču se razvežemo in po najlažjih prehodih (I,II) brez zapletov preplezamo do ključnega mesta, odloma. V knjigi Slovenske stene je ocena IV+, A0. Tu nastopim jaz in se dobesedno prelevim v Tarzana, da se spravim čez. Navedena ocena v knjigi je vprašljiva! Sledi Hornov kamin (V-) in naprej skozi zanimiv preduh na streho Jalovca. Skala v zgornjem delu je dobra. Čaka nas še okrog 200 višinskih metrov po strehi Jalovca na sam vrh. Za smer smo potrebovali 6 ur. Orientacija v smeri ni lahka, vendar nam ni povzročala večjih težav. V Tamar smo sestopili čez Kotovo sedlo. Celotna tura je trajala 14 ur.
