Tokrat smo se odpravili na Gran Paradiso, najvišji vrh Grajiških Alp. Vremenska napoved je za nedeljo napovedovala prihod hladne fronte zato smo se odločili, da odidemo pred prihodom bližajoče se fronte. V petek je bilo vreme prelepo, sončno, že skoraj pomladansko. Iz Nove Gorice smo se odpravili ob 7:30. Po šestih urah vožnje smo avto parkirali na koncu doline Valsavarenche. Iz doline je potebno še dobro uro nositi smuči, preden si jih lahko nadeneš. Pravi sneg začne na okrog 2400m. Pred kočo Vittorio Emmanuele na 2732m, smo bili ob 18:00 uri. Sonce je prijetno grelo in še kakšno urico smo se martinčkali pred kočo. Večerja in prijetno druženje z Matjažem in Alenko. Oba prava, srčna, turna smučarja tako, da smo si imeli veliko za povedat. Spat smo odšli zadnji, kot se za Slovence spodobi. Vstanemo v soboto zjutraj ob 5:30. Pogled skozi okno nas preseneti. Napoved za soboto je bila rahlo sneženje, ki naj bi bilo obilnejše v popoldanskem času. Žal se je vreme v soboto zelo poslabšalo. Fronta je pohitela in prišla prej. Po zajtrku smo se odločili, da vseeno poskusimo. Napredovali smo brez težav in vrh bi v lepšem vremenu dosegli, vendar smo se zaradi vedno močnejše megle in sneženja na 3500m odločili, da obrnemo. To se je kasneje izkazalo za pravilno odločitev saj se je vidljivost in s tem orientacija zaradi megle ter sneženja na gori hitro slabšala. Mi pa smo takrat bili že v dolini.
